povprasevanje@premiki.com
Z družino smo se odpravili za prvomajske počitnice na 4-dnevni izlet v Verono in Gardsko jezero. Poleg nepozabnih in lepih spominov, ki jih bomo odnesli s seboj, si bomo zapomnili tudi velikost jezera, katera te spominja na morje – samo nekaj je drugače. In ne tako tipično italijanskega. Vse je urejeno, a ljudi je bilo že sedaj kar veliko.
Prvi dan, ko smo prispeli, smo si šli ogledati zgodovinsko staro mesto Sirmione, katero leži ob Gardskem jezeru. Zaradi vstopa v mesto skozi grajsko obzidje ima mesto poseben čar. Grad sam pa kar kliče po tem, da ga raziščeš. Ko pa si enkrat v mestu oz. za mestnim obzidjem, pa se mesto prelevi v čisto tipično turistično naselje hotelov in parkov. Ta čar zgodovinskosti in lepote se kar zgubi. Mesto se hitro prehodi. Želeli smo si videti skrajni konec mesta in si ogledati ruševine stare rimske vile v mestu, a je bila ta žal zaprta. Tako smo se samo sprehodili po mestu in parku in kar malo razočarani odšli nazaj proti hišicam, kjer smo bili nastanjeni.
Drugi dan smo si odšli ogledati vse znamenitosti Verone oz. smo upali, da jih bomo le videli. Avto smo pustili pred cono za pešce, in ker smo uporabili modro kartico za parkiranje je bilo le to za ta dan brezplačno. V mestu so tudi vse galerije in muzeji brezplačni za osebo, katera je imetnik invalidske kartice ugodnosti, njen spremljevalec pa ima popust pri vstopu. Tako smo mi večinoma redno karto kupovali izključno samo za 13-letnico, katera pa že velja, da se plačuje odrasla karta za vstop.
Najprej smo se povzpeli na najvišji stolp v Veroni, Tore dei Lambertie, kateri je visok 84 m. Od tam imamo lep razgled na celo mesto. Na stolp se da priti z dvigalom, kateri pa ne vozi tik do vrha, temveč moraš zadnji nivo prehoditi po zavitih stopnicah, da prideš do razgledne točke. A to je vredno narediti, saj je razgled na mesto krasen. Trg pod stolpom je Piazza delle Erbe, kateri je poln turističnega utripa, raznih kavarnic, gostilnic in trgovinic s spominki. Trg pa obdaja Markov steber z beneškim levom in vodnjak s kipom Madonna Verona. Le korak stran smo si ogledali znamenite gotske grobnice vladarja, ki se nahajajo v mestu, ter znameniti trg Piazza dei Signori, kjer stoji kip posvečen velikemu pesniku Danteju Alighieriju. Spoznali smo, da mesto skriva več takšnih kipov, drugega smo našli za katedralo. Malo naprej smo si ogledali veličastno katedralo Marie Matricolare v vsej svoji veličini in se mimo vseh vrvežev turističnih in šolskih ekskurzij sprehodili po parku, kjer so doma duhovniki. Vidiš dva kontrasta, samostanski vrt in katedralo, eden poln turistov, drugi pa miru in spokojnosti. Oba pa ponujata veliko lepote in zgodovine. Od tam smo se podali na ogled znamenite veronske arene. Ta je res veličastna in še danes služi svojemu namenu, saj so v njeni notranjosti delavci ravno pripravljali oder in sedišča za prihajajoči koncert oz. predstavo. Že sama zgradba te popelje nazaj v rimske čase in si resnično težko predstavljaš, kaj in kako so včasih gradili, da si lahko ogledujemo vse še danes. Arena je zelo težko dostopna težje telesno prizadetim osebam, saj se zaradi svoje zgradbe težje gibajo po visokih stopnicah. Po ogledu arene smo se podali proti reki in smo prečkali tako kamniti most Ponte Pietra, si zraven na hitro ogledali še starorimski slavolok zmage, pojedli odličen sladoled v senci dreves in se malo kasneje podali še na most Scaligero, kateri je najbolj znan most v Veroni.
Verona je malo mesto, katero se lahko prehodi in razišče peš, tako si najhitrejši in tudi vse znamenitosti najbolje vidiš. V mestu ti je na voljo dovolj prostora za počitek in okrepčila, da imaš moč za raziskovanje mesta.
Tretji dan smo se odločili, da si bomo ogledali slavni živalski vrt Natura viva s safarijem. Park je velik, lep in zanj si moraš vzeti pol dneva časa če ga res želiš pogledati v celoti. Živali imajo krasne in urejene kletke. V primerjavi z našim ljubljanskim ZOO, je to res petzvezdični hotel. Problem se pojavi tu, da so kletke tako velike, da se živali skrijejo v senco in jih obiskovalci skoraj da ne vidimo. Če pa so že bili, so zaradi vročine vse počivale. Sprehod je bil super, videli pa smo malo živali, če odštejemo prazgodovinskega dela živalskega vrta. Čisto drugače pa je bilo v safari delu parka. Tam si imel res občutek, da se voziš mimo živali in tudi število živalskih vrst je bilo več. Še najbolj se ti v spomin vtisne velikost žirafe in krdelo antilop in gnujev. Šele ko žival vidiš pred seboj v vsej svoji velikosti se zaveš kako majhen je človek. Na delu kjer so bili plenilci pa sta najlepše pozirali dve hijeni vsi ostali pa so bili skriti, kot je plenilcem tako v njihovi naravi.
V živalski vrt sem imela sama kot imetnica evropske invalidske kartice prost vstop, mož kot spremljevalec je imel popust. Za hči pa sva plačala odraslo karto. Ves čas po poti so označene invalidske poti in nakloni za lažjo hojo in gibanje. Prav tako so označeni toaletni prostori za invalidske osebe. Opazila pa sem, da v živalski vrt in na del kjer je safari ni dovoljeno imeti domačih ljubljenčkov.
Ker živali za ta dan še nismo imeli dovolj, smo se na hitro odpravili še v Sea life v okviru Gardalanda. Akvariji so bili zanimivi in lepi, predvsem pa smo videli pester živalski morski svet. Tako od majhnih morskih konjičkov do velikega morskega leva in psa.
Četrti dan tik pred odhodom pa smo si ogledali še mesto Lazise. Mesto se mi je zdelo pravi biser, tako je bilo ljubko, majhno, lepo in polno zgodovine. Leži tik ob Gardskem jezeru. Ob vstopu v mesto imaš občutek, da vstopaš v drug čas, saj je tako kot mesto Sirmione obdano z obzidjem. Samo da so potem mestne ulice tlakovane v kamnih, pročelja hiš so narejena kot, da so iz drugega časa oziroma imajo primorski pridih. V mestu je občutek, da se je čas ustavil. Vse pa se dogaja na glavnem trgu, kjer se nahaja tudi pristanišče, od koder vodijo turistične ladjice po gardskem jezeru. Meni osebno je bilo to najlepše mesto, katerega bi skoraj spregledali, če ne bi opazili, da se ljudje ustavljajo in da je pred mestnim obzidjem veliko parkirišče, pa nismo vedeli čemu služi. In prav takšna hitra odkritja največ štejejo.
Mateja
Zavod Premiki
